Lahko to rečeš zase? Lahko to rečeš na glas in dobiš vse kocine pokonci in ti oči zalijejo solze? To niso moje besede. To so besede moje drage stranke, podjetnice, ki se je zadnja leta borila za preživetje. Preživetje v odnosu same s sabo, v partnerskem odnosu, preživetje v biznisu. Preživetje. In iz preživetvenega načina delovanja ni tako enostavno ustvarjati drugačne prihodnosti. Vseskozi je prisotna teža, sklepanje na podlagi preteklih izkušenj, bolečina.
In za vsakogar, ki mu uspe stopiti ven iz začaranega kroga, pa četudi se vmes še kdaj ujame v krog, ampak spet osvobodi, za vsakogar sem res, res srečna, nanj ponosna. Vlije mi novo dozo zaupanja v to, da je vse mogoče.
Pravim ‘novo dozo’, ker je moja posoda zaupanja ogromna. Ker za njo skrbim tako ljubeče in konsistentno, da se ji ne more zgoditi, da bi se začela prazniti. No, lahko se ji zgodi. Ampak moje oko sokolovo to takoj zazna in srce ukrepa.
O čem govorim?
O tem, da svoje temeljno zaupanje v življenje lahko gradiš vsak dan na različne načine (in jaz vse te štiri korake vestno uporabljam):
- Z iskrenimi pogovori s sabo (ne meči si peska v oči, ne dovoli, da v tebi kraljujejo misli in skrbi, ki te ne podpirajo – meni pomaga pisanje dnevnika).
- S tem, da kak trenutek v dnevu samo si (saj veš – pogled na morje, v pšenico, plešoča drevesa – 5 min brez misli, saj to ti gre, ne?).
- Izbiraš ljudi, ki ti polnijo ali praznijo dan (egoistično, a z ljubeznijo nehaš izgubljati čas in energijo z ljudmi, ki te vlečejo dol in se obkrožiš s tistimi, s katerimi ti je prijetno).
- Delaš to, v čemer res uživaš (ja, vem ja, tebi to ni namenjeno … kaj res? Čisto, čisto res? Ali je morda bolj res, da si ne dovoliš? Če ne znaš sam/-a odgovoriti, lahko skupaj poiščeva odgovor).
Evo. Če ti uspe vaditi vsaj eno od teh štirih izbir, je to dnevna zmaga.
