Kaj imata skupnega otrok in posel?

Navadno posel v naše življenje pride prej kot otrok. In ko pride otrok, se trudimo najti ravnovesje v razporeditvi časa, ki ga posvetimo poslu in ki nam ga ostane na voljo za otroka. V tem vrstnem redu in ne obratno, skoraj zagotovo. Dejstvo pa je, da tako posel kot otrok zahtevata našo popolno prisotnost. Seveda je prepletanje mogoče, ampak prej ali slej se nekje zatakne. Ni pa nujno – če se na izziv ustrezno pripravimo in vemo, kaj želimo postaviti na prvo mesto, se marsikateri nevšečnosti lahko izognemo.

Ko sem po prvi porodniški spet začela delati, sem čutila časovni pritisk, saj sem morala pravočasno po otroka v vrtec, po drugi strani pa sem imela občutek, da česar ne naredim na delovnem mestu, moram nadoknaditi popoldan ali zvečer doma. Z otrokom? Saj veste, vse se da. Vprašanje je le, kakšna je cena takšnega načina življenja. Kmalu se nama je pridružil še en otrok in takrat sem dojela, da bo poslej moja razporeditev časa še bolj zahtevna. Z zavedanjem, da časa ne bo nič več kot prej, pa naj si ga še tako želim, sem odkrila čare učinkovitosti. In da sem resnično učinkovita v kratkem času lahko le takrat, ko delam s srcem. Takrat sem tudi odkrila svoje poslanstvo, združila svoje znanje in izkušnje ter se podala na samostojno podjetniško pot. Le tako sem si lahko zagotovila, da sva z možem otroka lahko postavila na prvo mesto oziroma pred posel. Svojo vsebino in svoj način dela sva prilagodila njima: sedaj zjutraj ne hitimo v vrtec, niti ne loviva zadnjih minut za odhod po njiju. Ko otrok potrebuje kak dan počitka in več bližine, si ga lahko vzamemo. Poletje si sestavimo iz številnih počitnic in izletov, jeseni se potepamo, pozimi lovimo sonce in snežinke, spomladi pa že hitimo na morje. Na vprašanje – a vi ste že zaključili z dopustom, vedno odgovorimo z »ne, nismo, mi nikoli ne končamo z dopusti«.

Otroka postaviti pred posel je bila najina želja in najina izbira. Ne trdim, da je to edina prava pot. Midva sva si jo izbrala. In sprejemava tudi vse posledice najine izbire. Ni vedno lahko, je pa lažje, ko se zavedaš, da zasluženi denar nikoli ne more kupiti kakovostnega časa, preživetega z otroki. Ko govorim o kakovostnem času, ne mislim na počitnice in doživetja. Mislim na prisotnost tukaj in zdaj, torej to, da ko sem z otrokom, da sem lahko dejansko zgolj in samo z njim. Seveda se tu in tam zgodi, da moram kaj postoriti, premisliti, napisati, medtem ko se podita okoli mene, a če sem iskrena, bom na koncu dneva rekla, da sta bila otroka naporna, jokava, da ju nisem mogla umiriti, da nista želela sodelovati. Pa res nista? Seveda sta. Če otrokom nameniš pravo pristno pozornost, lahko še polno luno premagaš in si zagotoviš mirno preživljanje lepega časa z njimi. In ne, malčki ne morejo razumeti, da ravno končuješ pomemben telefonski pogovor ali pa po telefonu odgovarjaš na zelo pomembno elektronsko pošto. Nikar se ne slepite. Jaz sem se nehala. Ker točno vem, da če tega ne bom počela v prisotnosti otrok, bosta umirjena, navihana in predvsem pripravljena sodelovati. Ja, tako enostavno je to. In seveda se lahko prenese tudi na to, da se z nekom želimo blazno resno pogovarjati ob kavi, otrok pa naj zraven miruje in barva pobarvanko – moj ne.

Nekaj članov Forbes coaching skupine je podelilo svoje nasvete za starše podjetnike, ki želijo vzpostaviti ravnovesje med kariero in vzgojo otrok, v nadaljevanju povzemam le nekatere:

1. Nauči se delegirati in postavljati meje – le tako boš namreč lahko zagotovil svojo 100 % prisotnost z otroki, ko si boš to želel. Poleg tega si poišči nekoga, ki te lahko v tem času v izrednih primerih nadomesti (Debra Russell Coaching, LLC).
2. Poseben poudarek nameniti dobremu počutju – tudi če je to le 10-minutna dnevna sprostitvena aktivnost, je dobrodošla za starše, otroke in posel (David Butlein, Ph.D., BLUECASE Strategic Partners).
3. Zapomni si, da se ravnovesje ne zgodi vsak dan – dandanes je ravnovesje med časom za posel in otroke precenjeno – ne gre pričakovati, da ga bomo lahko vzpostavili vsak dan, zato si ne očitajmo, če se nam včasih ne posreči (Jeannie Walters, 360Connext).
4. Bodi 100 % v tem, kar počneš – sploh ko delaš od doma, je pomembna disciplina – ko gre za posel, se 100 % posvetiš poslu, ko si z otroki, si 100 % z otroki. Pri tem je pomembno, da si dovoliš pomoč – podporo varuške ali pa sorodnikov, ki ti lahko pomagajo v tistem delu, ko si 100 % prisoten v poslu (Tina Forsyth, Tina Forsyth).

Takšnih in podobnih nasvetov je veliko. Pomembno je le, da si med njimi izberemo tiste, ki so pisani na kožo naši dejanski situaciji. Ko je službena obveznost takšna, da jo lahko strogo ločimo od zasebnega življenja, torej da vsebin, skrbi in dela ne nosimo s seboj v prosti čas, je usklajevanje družinskih in poslovnih obveznosti veliko bolj enostavno, kot to običajno velja za podjetništvo. V podjetništvu namreč ni meje. Kolikor narava dela s seboj prinese svobode, toliko prinese tudi prepletanja poslovnega z zasebnim. In na nas je, da si znamo potegniti točno takšno črto, kot si jo želimo. Pri tem pa imejmo v mislih, da časa, nepreživetega v polni prisotnosti z otrokom, ne moremo več dobiti nazaj. Iskreno se torej vprašajmo, zakaj posel ne bi mogel malo počakati ali se vsaj upočasniti, mogoče prerazporediti, optimizirati? Otrok in posel imata namreč skupno potrebo po naši polni prisotnosti. Mi pa lahko izbiramo, komu kdaj koliko. Čim boljše izbirajte!