Podcast epizoda #105: Tvoj urnik, tvoja stvar

Živijo! Poslušaš 105. epizodo podcasta online business na izi, tvoj urnik, tvoja stvar.

V tej epizodi govorimo o tem, kako pomembno je, da si na svoji poti urnik kreiramo tako, da nas v življenju res podpira. Moj primer, ko sem začela delati na svojem in ko sem ljudem povedala, da pomagam tistim, ki so mogoče danes še v službah, postaviti si biznis tako, da se lahko čez čas odpravijo iz svoje službe, so mi vsi rekli, ampak ti ljudje so v službah in ne delajo dopoldne, ti pa praviš, da želiš delati dopoldne. Jaz sem takrat reka, ja, jaz ne želim popoldne delati, za nobeno ceno, ker če sem že šla iz korporativne službe za to, da bom popoldne lahko z otroki, potem si ne morem zdaj biznisa ustvariti na ta način, da bi jaz popoldne delala.

In takrat sem jaz z vsem srcem verjela, da se bo že nekako izšlo in da bodo ti ljudje, ki bodo želeli z mano delati, že nekako zmogli delati z mano, tudi če je to v dopoldanskem času. In kaj se je zgodilo? Točno to se je zgodilo. Ljudje so prihajali in se prijavljali na coaching klice v dopoldanskem času, takrat so si zrihtali, da so šli ali na malico, ali da so imeli eno uro fraj, ali našli so način.

Ker sem jaz tako zelo zaupala v svoj urnik in v to, kdaj želim nameniti čas svojemu biznisu in svojim strankam. Zato polagam na srce, da dokler govoriš, da to se ne da, ne moje stranke niso tle, ne moje stranke dopoldne ne morejo, moje stranke popoldne ne morejo, moje stranke lahko samo zvečer, in se v resnici to ne sklada s tabo, se bo to ves čas na tvoji poslovni poti poznalo. Zato polagam na srce, tako kot sem rekla, da si urnik določiš na način, da je usklajen s tabo.

Ker najprej mora biti usklajen s tabo, šele potem so na vrsti stranke. Ker če ni usklajen z nami, smo mi nezadovoljni in se to v delu s strankami definitivno pozna. Jaz danes več nisem začetnica in že toliko let vztrajam na svojem urniku, da lahko jaz v prve roke govorim o tem, kaj pomeni urnik prilagajati vrednotam.

Zato mi lahko verjameš na besedo in si vzameš dovolj časa, da premisliš o tem, česa si v življenju še naprej želiš več in česa manj, in si na podlagi tega oblikuješ svoj urnik. Jaz bom povedala pet točk, na podlagi katerih je fino, da si izdelaš svoj urnik, oziroma da si določiš ure, kdaj delaš in kdaj ne delaš, in morda ti pridejo prav.

Prva točka je, da upoštevaš svoje vrednote. Moja najvišja vrednota trenutno je to, da sem imela to priložnost in ta blagoslov, da sem postala mama. In da sem lahko mama takšna kot sem, potrebujem čas in potrebujem neko vez sama seboj. Se pravi, da nisem skozi iz ene naloge v drugo nalogo, iz enega snemanja v drugo snemanje, iz enega kovčinga v drugi kovčing, pa da imam dovolj časa, da se umirim, da se povezujem sama seboj, da si namenim dovolj časa zase.

Ker samo tako verjamem, da sem lahko boljša mama. To je zame velja. To je moja vrednota.

Meni je to zelo pomembno. Meni je zelo pomemben moj prosti čas. Čas, ki ga namenim z družini, čas, ki ga preživim tudi sama seboj in na podlagi tega se odločam, kako si oziroma kovati urnik.

In kdaj tudi rečem, ok, danes ne delam. Ker je, ne vem, enostavno otrok zbolel, ali pa se je nekaj zgodilo in takrat se tudi iskreno opravičim mojem strankam in najdemo nove termine, ko uredimo njihove zadeve. Druga točka je, da ti priporočam, da načrtuješ realno število ur, ki jih lahko delaš.

Zakaj? Zato, ker smo sploh ženske nagnjene v temu, da imamo občutek, da mi skozi nekaj delamo in enostavno, ko smo doma, uredimo še en kup enih stvari, za katere se nam zdi, da se mimogrede uredijo; kot jaz zdaj snemam in se recimo greje kosilo, ki ga bom potem dala v termos in nesla otroku, ker potem ima neke aktivnosti popoldan in tako naprej. In ne štejem tega časa, meni se zdi, da ta čas je dejansko, da to je zelo mimogrede, ampak nič ni mimogrede, samo zgleda mimogrede. Nam vzame čas, nam se zmanjša tisti čas, ki ga namenimo biznisu in enostavno, ne namenimo toliko časa biznisu, kot mislimo, da smo mu ga namenili.

Zato jaz pravim, načrtuj realno število delovnih ur. Če si ti tista, ki pelješ otroka in ga greš iskat in če je otrok 8h tam, potem ti nimaš 8h za delo, ker enostavno ti moraš priti nazaj, pa vedno doma še kaj zrihtaš, pa pospraviš, pa urediš, pa pripraviš neko hrano ali pa greš v trgovino nekaj iskat in ostane ti mogoče šest ur, ker seveda, vmes moraš tudi jesti in it lulat, ne? In ne govori si potem, da delaš 8h, ker nimaš teh 8h. In potem si tudi na podlagi tega zelo rade očitamo, da joj, danes nisem pa nič naredila.

Ja, seveda nisi, če pa pogledaš, kaj vse je bilo narejeno. Če bi nas nekdo snemal in potem na koncu dneva povedal, kaj vse smo naredile, bi se potrepljale po rami, in v resnici bi pomislila, oh, wow, nikoli si nisem predstavljala, da je tega toliko.

Tretja točka je, da premisliš o tem, kam si želiš priti in kaj je tvoj prvi korak. Se pravi, da razmišljaš o tem aktivno, kakšen urnik si želiš. Če danes delaš vse popoldneve in vse večere v onlinu, potem ne moreš jutri nehat, ampak premisli, kaj je tisto, kaj je tvoja res srčna želja in kaj je res usklajeno s tvojimi vrednotami in kaj je res realno.

Če imaš ti majhnega otroka, ki ga moraš zvečer uspavati in zelo verjetno se bo mogoče še zbudil, ko bo šel enkrat spati, ti imaš pa kovčing klic, ko se to prekine, ga greš umirit, prideš nazaj, nikoli ni enako, kot mogoče dopoldne, ko otroka ni doma. To je samo en primer. Ampak premisli o tem, kaj je tisto, če si želiš premakniti vse iz popoldanskega časa v dopoldanski čas, si daj, kaj je zdaj prvi naslednji korak.

Jaz vedno govorim o tem, kako mi je bilo zanimivo slišati, da ena kovčinja v Ameriki dela dvakrat na teden, torej in četrtek, vse sem si zapomnila, po štiri ure. In meni se je to takrat zdelo, a to sploh mogoče, takrat sem jaz gradila svoj biznis. Ogromno je bilo stvari za narediti.

In mislila sem si, joj, toliko je tega, ampak to je zato, ker sem na začetku. Ampak to je samo en taki izgovor, ki si ga skozi ponavljamo. Ni res za to, ker si na začetku.

To je vedno tako. To se ne spreminja s časoma. Biznisa je vedno veliko. Mi smo tisti, ki se odločamo, kdaj bomo kaj in kakšen bo naš urnik.

Četrta stvar je, da si v biznisu stvariš prostor znotraj svojega življenja. Se pravi, ne da znotraj biznisa iščeš, kje bo še kakšna minutka zate, ampak da si znotraj svojega življenja, tega, kako danes živiš, kaj si danes želiš, ustvariš prostor za biznis.

Da biznis umestiš v svoje življenje in ne da življenje, bok ne dej, umeščaš znotraj biznisa. Ker to ne bo prava rešitev sploh ne dolgoročno.

In peta stvar, tvoj urnik, tvoja stvar. Zakaj? Dostikrat slišim ja, pa so mi potem rekle stranke, da bi pa one imele, pa začele so same se pogovarjati o tem, kdaj bi imele. Ne pogovarjajo se stranke o tem, kdaj bi delale z nami, če smo mi ok s tem, kdaj mi delamo z njimi, kaj je kdaj na urniku in koliko časa želimo čemu nameniti.

Tako da, ko smo mi trdno odločeni za to, da nekaj počnemo na nek način, takrat nas ne bojo, ne da nas ne bojo premaknile želje strank, dejansko jih sploh ne bo. K meni nihče ne pride in reče, jaz bi pa zvečer imela kovčing klic. Ker vejo, ker jaz o tem govorim in se mi zdi pomembno, da razumemo, da je popoldanski čas, moj popoldanski čas namenjen meni in moji družini.

In dostikrat samo izjemoma delam, ko si sama to izberem in ko si uredim življenje, tako da sploh lahko delam popoldne. Tako da, ko imamo mi neko jasnost glede urnika, kaj se mora zgoditi, da bi nas v bistvu neke naše stranke sprejele, da bi sprejele naš urnik, ko mi točno vemo, kaj si mi želimo, ko izhajamo iz svojih vrednot, ko jaz vem, da ko moj otrok zboli in ostane doma in se najprej jezim, ker sem mislila še ne vem kaj naredit, in se potem vrnem in si rečem, Sanja, ampak zakaj si ti na svoji poti, za to, da si lahko podpora svojem otroku, se takrat umirim in takrat vse nekako steče. Jaz prestavim urnik, obrnem stranke, zmožnost uskladiva in dejansko vse zelo lepo steče.

Zato, ker vem, kaj je moja osnovna vrednota in zato, ker vem, zakaj sem na svoji samostojni poti in zato, ker vem, česa v življenju ne želim več. Ne želim, da nekdo upravlja z mojim urnikom, ne želim, da me drugi vodijo, da mi drugi postavljajo, kdaj bom kaj počela. Pomembno mi je, da imam sama to v svojih rokah. In če je tudi tebi, vedi, da imaš lahko, da je to del, da je to ena osnovna higiena, ki si jo lahko privoščiš in če si na svoji poti, če nisi vezan, vezana na ekipo, potem je to nekaj, kar je najlažje dejansko spremeniti. Ampak korak za korakom.

In tako, kot sem reka, kateri je moj prvi naslednji korak, ki ga bom naredila, zato, da se bom približala. Jaz sem prvi korak, ki sem ga naredila, ko sem slišala, da nekdo dela dvakrat na teden po štiri ure, sem reka, ok, kje lahko začnem. Lahko začnem pri tem, da ob petkih ne delam več.

In res sem začela najprej petke zmanjševati, potem sem se ob petkih učila, danes petke sploh ne delam in zame je petek čist enak soboti. Ampak do tega ne bi prišla, če ne bi šla korak za korakom postopoma do tega. Zato polagam na srce, korak za korakom, stoj za svojimi vrednotami in prilagajaj urnik sebi.

Za svoj biznis pa naredi prostor v svojem življenju. Ne delaj svojemu življenju prostor v svojem biznisu. Tvoj urnik, tvoja stvar.

Kdaj, če ne takrat, ko si na svoji poti. Lepo bodi in se vidiva prihodnjič. Čau, čau.

Mnogi ljudje imajo v sebi program, da če želiš več, moraš delati več. Verjemi mi, da zelo dobro poznam ta program, ker sem se ga morala tudi sama znebiti, da danes lahko v življenju delam to, kar znam najboljše po manj kot pet ur na dan, štiri dni na teden. Ob tem končno res uživam in lahko sem jaz, lahko sem umirjena žena, lahko sem super mama Fridi in Franku.

Verjamem, da sem zato prišla na svet. In tudi ti imaš svoj zakaj. Tvoja ideja in tvoj biznis ti lahko v online svetu prineseta več svobode, več prihodka in več prostega časa.

Pridi na mojo spletno stran in se prijavi na brezplačni webinar, kjer ti pokažem, katerim trem napakam se je fajn izogniti, če želiš prodati svoj spletni tečaj in svoj spletni program. Link do tečaja najdeš spodaj v opisu.

Se vidiva. Čau, čau.