Podcast epizoda #106: Tudi One woman band ne more brez planiranja

Poslušaš podcast online business na izi, številka 106. Tudi one woman band ne more brez planiranja.

V tej epizodi nagovarjam vse prepogosto slišano, da ko si še majhen, ko šele začenjaš, ko si na začetku svoje poti, ko še nimaš ekipe, da ti pač ni treba planirati. In zelo pogosto dejansko vlada neko prepričanje, da je neko letno planiranje biznisa, bolj namenjeno tistim malo večji. Mogoče DOO-jem.
Ali pa vsaj nekim S.P.-jevcem, ki imajo eno redno veliko skupino podizvajalcev, ki delajo za njih. Ampak to ni tako zelo res. In v zadnjih petih letih je šlo skozi moje roke kar nekaj podjetnikov, ki so bili prepričani, da jim ni treba planirati, da je to absolutno zguba časa.

Ampak se jim je svet obrnil na glavo v dobrem smislu, takrat, ko so začeli planirati. Jaz pravim, da če prodajamo storitve, torej spletne tečaje, coachinge, programe, neka članstva, in če hočemo, da nam na samostojni poti kaj ostane, in zato smo najbrž tu, potem je planiranje must. To ni nice to have, se pravi to ni nekaj, kar bi bilo dobro, da imamo, ampak je nekaj, kar moramo imeti.

Na videz zgleda pa ravno obratno. Zgleda pa, da to ni nekaj, kar nam generira prihodke, vsaj direktno ne, in da enostavno, če nam ne generira prihodkov, če to ne prinaša direktno prodaje, potem bomo že enkrat drugič. Zato gremo danes čez sedem točk, ki ti bojo mogoče pomagale malo drugače osvetliti, zakaj je planiranje tako zelo pomembno v biznisu.

In gremo po vrsti. Prva točka je, da je sledenje intuiciji v biznisu največja past samostojnega podjetništva. Zakaj? Ker običajno gremo na svojo pot zato, kar sledimo nekim svojim sanjam, ker gremo delati nekaj, kar res radi delamo, nekaj, v čemer uživamo, in če uživamo in res radi delamo, potem zelo verjetno sledimo svoji intuiciji, sledimo v svojim občutkom, kaj je za nas najboljše v tistem trenutku. Ampak dejstvo je, da nas to ne pripelje do nekega prihodka, ki bi nam prinašal lahkotno življenje.

Zakaj? Zato, ker samo sledenje intuiciji dejansko prinaša skakanje iz ene naloge v drugo nalogo, iz ene oblike prodaje v drugo obliko prodaje, iz ene ciljne skupine v drugo ciljno skupino, in to se zelo hitro dogaja in to nas izčrpa. Na drugi strani so pa naši sledilci, ki so najmanj, milo rečeno, zmedeni in ne vejo, kaj jim ponujamo. Tako da, če si med tistimi, ki glasno zagovarjajo, ja, jaz pa rada sledim intuiciji v biznisu, potem je mogoče samo čas, da dvigneš ta kamen, obrneš in pogledaš, kaj je pod njim. In vedno rečem, če si happy, če ti laufa, če delaš toliko, koliko si želiš delati in nič več, če imaš dovolj prihodkov, potem ugasni ta podcast in ti ni treba sploh poslušati nadaljevanja. Če pa nisi tam, potem pa dobro poslušaj.

Točka dva je, ker samo planiranje omogoča predajo del in širjenje ekipe. Se pravi, če mi planiramo, če ne planiramo, če ne vemo, kaj so naši naslednji koraki, če ne vemo, kdaj bomo kaj počeli, kako lahko nekdo, ki nam želi pomagati, ki je ob nas, morda virtualna asistentka, nek programer, nekdo, ki ga zakupuje oglasni prostor za nas, kako naj nam tisti, ki so ob nas, sploh kakorkoli lahko sledijo, nas razumejo in delajo v skladu z našimi pričakovanji. Nemogoče.

Se pravi, tudi če danes še nimaš svoje ekipe, če želiš rasti, je ekipa izrednega pomena, o tem zelo veliko govorim, in predpogoj, da sploh lahko imaš ekipo, je, da imaš nek plan, da veš, kam greš, da veš, kdaj, kam greš. Tudi za to je pomembno planiranje.

Tretja točka pravi, da one-woman band ne pomeni, da moraš vse sama.

Jaz sem tudi to mislila. Res sem mislila, da ko sem šla na svojo pot, pa ne, celo računovodstvo sem mislila, da bi si mogla sama delati. Spletno stran, da si bom sama postavljala in sem se ubila že, ko sem si v WordPressu blog postavljala takrat.

Da sem se ubila, pomeni, da so šle štiri ure. Ampak jaz sem bila že čist živčna na koncu in sem pomislila, pa kako si bom pa jaz celo stran sama postavljala, dokler mi ni kaplnilo, da seveda mi pa to lahko naredi kdo drug. Jaz v tistem času, ko nekdo drug nekaj dela zame, hitreje, boljše, bolj učinkovito, jaz lahko delam tiste stvari, ki jih res dobro delam in s tem ustvarjam prihodke.

Tako da, če imaš to prepričanje, da moraš vse sama pogledati, kaj je tisto, kar lahko danes, kaj je tvoj naslednji korak, kaj lahko danes že predaš naprej. Najdeš nekoga, ker dokler samo govorimo, da si bomo našle pomoč, se nič ne zgodi. Treba je vedeti, kaj bomo predali, kdaj bomo predali in takrat se pomoč nekako najde.

Potem je četrta točka, da zakaj je pomembno planiranje? Zato, ker je ravno takšna oblika, SP, takšna oblika poslovnega subjekta v bistvu najbolj nagnjenega k spremenjenju ciljev. Ker, ko si enkrat SP, zelo verjetno nimaš šefa nad sabo, ki bi te usmerjal, ki bi ti izrisoval cilje in ti govoril kdaj, kaj, koliko in zakaj. In zato, ko nekega cilja, ki smo si ga postavili, ne dosežemo, spremenimo cilj.

Najlažje. Kar jaz zagovarjam je, da cilj res spreminjamo samo v izredno majhnem številu situacij. Ko, recimo, ugotovimo, da nek cilj res ne resonira več z nami. Ne spreminjamo ga pa takrat, ko ga nismo dosegli za to, ker smo uporabljali neke korake, ki nas do tam niso pripeljali.

In ker se to na samostojni poti pogosto dogaja, da enostavno neka strategija ne deluje, neko zaporedje v korakih ni delovalo, nekaj smo naredili, pa se ni izšlo tako, kot smo mislili, se zelo hitro tudi zgodi, da spreminjamo cilje. In spreminjanje ciljev res ne vodi k temu, k čemu želimo priti. Do lahkotnosti, do več prostega časa in do finančne svobode.

Zato je pomembno, da znamo planirati in da, ko splaniramo, da se tega plana kolikor se le da držimo in da se cilji spreminjajo v izjemno, izjemno redkih situacijah.

Potem je peti razlog, zakaj priporočam planiranje .. to, da je dejstvo, da je nepoznavanje ciljev odnaša strukturo in jasnost. Kaj to pomeni? Se pravi, če mi ne vemo, če si mi ne postavimo ciljev, ne vemo, kam gremo, ne postavimo si korakov do tam, dejansko se znotraj našega biznisa ne moremo počutiti varno.

Ker seveda, prišli bojo slabi dnevi, prišla bo bolezen, prišla bo neka spremenjena situacija na trgu in mi se bomo počutili izgubljene, ker ne bomo vedeli, kaj so naslednji koraki, da se premaknemo naprej. Zato res polagam na srce, da je dobro poznati svoje cilje, da jim je dobro slediti in da je dobro pogledati tudi nazaj, kako nam je uspelo, se kdaj potreplljat, ker to je pa še ena taka stvar. Res smo krasni, ko si postavljamo cilje in ko drvimo za temi cilji.
Tudi krasno jih znamo dosegati, ampak ko jih pa dosežemo, smo pa že z glavo pri naslednjem cilju in se ne znamo ustaviti in potrepljati.

Šesta točka se mi zdi ključna, res pomembna in res pogosto pademo na tem izpitu Samostojni podjetnik; in sicer je ta, da One Woman Bandu pogosto grozi izgorelost. Zato ker delamo običajno tisto, kar res radi delamo in ne znamo potegnit črte in reči dovolj za danes, dovolj za ta teden, dovolj za ta mesec in smo kot en hrček na enem krogcu in se vrtimo, vrtimo, vrtimo, ponavljamo in delamo ene in iste napake, na enak način pristopamo k situacijam, sprejemamo veliko več naročil kot smo jih sposobni izvest, se pravi dogovorimo se za veliko več časa nekih coachingov ali pa nekih treningov, kot ga dejansko imamo in ga lahko izvedemo in vse to gre na račun našega počitka, našega prostega časa, vsega tistega, kar smo si morda želeli, ko smo se odpravljali na samostojno pot in zdaj dejansko pridemo v situacijo, kot tega nimamo, ker si enostavno ne znamo pravilno načrtovati svojega biznisa.

Izgorelost med S.P.-jevci je zelo, zelo pogosta, tudi sama sem bila v stiku z ljudmi, ki so na samostojni poti in ko so dejansko izgoreli iz srčne želje pomagati, reševati, čim več ljudi se dotakniti in prenesti svojo poslanstvo naprej, kar je krasno, ampak ni krasno, če gre to na račun našega zdravja in naše zdrave pameti.

Sedma točka je, da je planirati dobro zato, ker si na svoji poti, da sluziš svojemu poslanstvu in ne da se prebijaš iz meseca v mesec. Običajno res gremo na svoj pot zato, da prenesemo svetu neko sporočilo, da predamo nekaj, kar nas je življenje naučilo, da učimo ljudi tisto, kar najraje delamo in kar res dobro delamo.

In če to počnemo, potem dajmo to početi na tak način, da se ne bomo prebijali iz meseca v mesec in da ne bomo imeli skoz lukenj na TRR-ju. In če tega ne želimo, je zelo fajn, da premislimo o tem, na kakšen način planiramo naše aktivnosti.

Kaj se mi zdi res od vsega tega – prva, druga, tretja, četrta, peta, šesta, sedma točka – res pomembno? Pomembno se mi zdi, da se znamo tudi obrniti nazaj, pogledati, kaj smo že naredili, kaj smo že dosegli, na kakšnih lovorikah lahko mirno že sedimo in da ne samo hitimo in bezljamo naprej. Da pa vemo, ko se odpravimo naprej, kako bomo šli naprej, kakšna je strategija odhoda naprej, kam gremo in kako želimo, da bi se tam počutili. Ker če tega nimamo, je naš biznis na zelo, zelo majavih tleh. In ne samo biznis, tako kot sem rekla v šesti točki, da je tudi naše zdravje na majavih tleh.

Tako da, mene bi zdaj res zanimalo, kaj čutiš ob tem, ko to govorim. Čutiš upor, čutiš stisko, nemoč, jaz pa ne vem, kako bi se lahko lotila planiranja? Glej, karkoli čutiš, je v redu.

Nič, tukaj ni prav in narobe. Tukaj je samo, kaj je moj naslednji korak. Če čutiš, da je to nekaj, kar se ti upira, mogoče najde način, da ti bo dovolj lahkotno planiranje.

In ni treba, da planiranje enačiš z nekimi silnimi Excel tabelami, lahko je tudi lahkotno. Pomembno je, da so neki temelji postavljeni, in da jasno vemo, kaj so neki veliki koraki, ki nas čakajo v prihodnjem letu in kam želimo priti. In ni nujno, da je ta proces težek.

Če slučajno ta podcast poslušaš v času, ko je delavnica planiranja odrta, in to je običajno v novembru, potem jo poišči na moji spletnih strani in se mi lahko pridružiš. Tudi spodaj bom dala link. Če pa želiš na kakršenkoli drugačen način planirati, jaz bom super vesela samo, da planiraš. Samo, da si začneš delati plane.

Pa mogoče leto začneš na neki veliki osnovi, se pravi, da govoriš samo o nekih velikih korakih, ki se bodo zgodili, o nekem enem cilju, ki ga želiš doseči, in potem z leti ta plan malo bolj drobiš in ga bolj natančnega delaš. Karkoli narediš letos za naslednje leto, je veliko boljše kot to, kar je bilo narejeno lani, ko morda ni bilo narejeno skoraj nič. Tako da evo, navijam zate in za tvoje planiranje. Čau, čau.

Mnogi ljudje imajo v sebi program, da če želiš več, moraš delati več. Verjemi mi, da zelo dobro poznam ta program, ker sem se ga morala tudi sama znebiti, da danes lahko v življenju delam to, kar znam najboljše po manj kot pet ur na dan, štiri dni na teden. Ob tem končno res uživam in lahko sem jaz, lahko sem umirjena žena, lahko sem super mama Fridi in Franku.

Verjamem, da sem zato prišla na svet. In tudi ti imaš svoj zakaj. Tvoja ideja in tvoj biznis ti lahko v online svetu prineseta več svobode, več prihodka in več prostega časa.

Pridi na mojo spletno stran in se prijavi na brezplačni webinar, kjer ti pokažem, katerim trem napakam se je fajn izogniti, če želiš prodati svoj spletni tečaj in svoj spletni program. Link do tečaja najdeš spodaj v opisu.

Se vidiva. Čau, čau.