Tvoje besede so bumerang

Besede, ki gredo od tebe v svet, se k tebi vračajo v vseh možnih oblikah – nasmeh, težka energija, nova stranka, ponosen otrok. To sicer nekje globoko v sebi vemo, a žal prepogosto pozabimo. Besede imajo neizmerno moč. Mi pa imamo izbiro, kdaj in kje uporabimo katere besede. In prav od tega, kako pogosto jih bomo kje uporabili je odvisno, kakšen bo naš svet – koliko nasmehov bomo ujeli, koliko lepe energije se nas bo dotaknilo, koliko novih strank bo potrkalo na naša vrata in koliko ponosnih otroških oči bomo srečali.

Se kdaj vprašaš, koliko neizrečenih besed nastane, ker se nam nekaj zdi samoumevno ali pa ker smo se navajeni odzvati, ko nekaj ni ok? Ko pa je, smo tiho, ker tako pač mora biti. Izrečene ali napisane besede odpirajo vrata naših src, src naših bližnjih in src naših strank. Včasih je že nekaj besed dovolj, da tvoj dan postane čisto drugačen.

Morda se komu nasmehneš in ga prijazno pozdraviš, kaj lepega napišeš pod objavo tvoje idealne stranke, pošlješ sporočilo – “mislim nate” tvoji stranki ali pa narišeš otroku srček na roko. Z vsakim takšnim dejanjem, s temi besedami, ki jih nekdo na drugi strani sicer ne pričakuje, ampak se jih iz vsega srca razveseli, spreminjaš svet na boljše.

To je nekaj, kar nič ne stane, ampak ima neprecenljivo vrednost. Pridobiš ti in tisti nekdo na drugi strani. Vem, da to pogosto počneš in da točno veš, o čem govorim. Morda se spomni in to naredi še večkrat.

Mene je danes na to spomnila vzgojiteljica v Frankovem vrtcu. Franko je na poti v vrtec premišljeval o tem, da babice ni več in o tem, da bo v vrtcu pogrešal mamico. Pa sva se pogovarjala, da mu bo tudi zelo lepo v vrtcu, ker imajo praznovanje in ker je danes sonček in bodo čisto cel dan lahko zunaj. Njegov obraz se je razvedril. Ko pa sva se poslavljala pred vrati v vrtcu, sem začutila njegovo stisko. In kar nekako se ni mogel posloviti. Nekaj časa sva se še objemala in si dala sončke v srce, da se bova spomnila čez dan eden drugega. Nazadnje sva se le poslovila. Nobenemu od naju ni bilo prijetno. To se res res redko zgodi. Pravzaprav se ne spomnim več, kdaj mu je nazadnje bilo težko iti v vrtec.

Čez pol ure mi je vzgojiteljica poslala spodnje sporočilo: »Franko je sedaj v lepi igri in dobre volje, da ne boste preveč v skrbeh.« Ne morem z besedami opisati, kako mi je polepšala in skrajšala moj dan. Drugače bi bila ves čas v mislih s Frankom in se spraševala, kako se počuti (prej ali slej bi ji poslala sporočilo in preverjala, kako je). Ker vem, da je del njegove stiske tudi nekaj, kar se v meni trenutno dogaja in Franko čuti z mano.

Teh nekaj besed mi je spremenilo dan. In vem, da lahko jaz in ti s svojimi besedami nekomu spremeniva dan. Zato si vzami nekaj trenutkov in pomisli, komu danes lahko narišeš nasmeh na obraz, koga že dolgo pogrešaš, komu lahko pošlješ presenečenje, in nenazadnje – najpomembneje, kaj lahko lepega zdaj, ta trenutek poveš sebi. Ker vem, da nase prepogosto pozabimo. Zato sem tu, da te spomnim. Besede so bumerang, ki gre od nas in se k nam vrne. Naj se vrača tisto, kar si želiš, ne tisto, česar nočeš.

Navijam zate,
Sanja

Prijava na spoznavno kavo